Skandinavci so analizirali več tisoč kapi in ugotovili, da je v 35 % za smrt kriv nenaden padec holesterola. Holesterol v krvi deluje podobno, kot olje v avtu, torej kot mazivo. Je pa res, če je maziva preveč, zmanjka prostora za druge snovi (kisik, hranilne snovi, maščobe). Poleg tega je holesterol v našem telesu nujno potreben za gradnjo in rast celic, za proizvodnjo žolča in nekaterih hormonov, je pa res, da lahko naše telo samo proizvede dovolj holesterola za svoje delovanje in ga ni potrebno dodajati še s hrano.

Da bi bolje razumeli, kako pomemben je holesterol za farmacevte in prehransko industrijo, so leta 2010 v ZDA poskusili oceniti vrednost celotne industrije, ki je vpletena v to zgodbo. Uradnih podatkov ni, a samo farmacevtska podjetja na ta račun zaslužijo 40 milijard dolarjev.

Zato je strah pred previsokim holesterolom zelo dobičkonosen, pretirano jemanje zdravil in umetno zaviranje procesov tvorjenja holesterola pa je smrtno nevarno.

Prej omenjena raziskava je tudi pokazala, da bi v primeru, da danes cel svet preneha jemati zdravila proti povišanem holesterolu, bilo za tretjino manj kapi s smrtnim izidom in približno 10 % več zaradi povišanega holesterola.

Ali to pomeni, da vsak peti umre zaradi jemanja zdravil?

Vendar pa to še ni vse.

Če telo nima dovolj holesterola, tudi celice nimajo dovolj materiala za obnovo. Celice, ki se ne obnavljajo, začno odmirati, temu pa pravimo rak. Tudi tu je statistika neizprosna. Leta 1981 je bila dovoljena meja za holesterol približno 30 % višja, kot danes. Farmacevtom je seveda v interesu, da čim več ljudi pade v skupino, ki jo je potrebno zdraviti, ob tem pa pozabljajo, da je kar 60 % rakavih bolnikov nima težav s povišanim holesterolom.