Možgani potrebujejo približno 20 minut časa, da začno pošiljati signale sitosti. To pomeni, da vse, kar pojeste v teh minutah, je odveč in redi. Če jeste počasneje, boste tudi manj pojedli.

Za obrok si nikar ne vzemite manj kot 30 minut časa. Najbolje je, če ste na malici, ali kosilu 1 uro, ker tako daste želodcu dovolj časa, da hrano dobro prebavi, pa tudi vaš metabolizem ne bo v šoku, ko bo kar naenkrat v šoku zaradi kalorijske bombe. Raziskave so prav tako pokazale, da so bolniki, ki hitro jedo, 40 % bolj izpostavljeni sladkorni bolezni tipa II. Tudi krvni pritisk se ob hitrem prehranjevanju močno poveča, na sploh pa je to šok za telo - ne samo, ko jeste, pač pa tudi, ko je treba hrano predelati.

Kako se naučiti počasneje jesti?

Statistika kaže, da ljudje v družbi jemo 70 % počasneje, še posebej, če sedite s kom, ki je počasnejši od vas. Zato, nikar ne jejte sami.

Počasneje boste jedli, če boste jedi izbirali eno za drugo. Poskusite solato jesti zase. Iz krožnika najprej pojejte zelenjavo, meso, potem krompir. V gostilni si nikar ne naročite samo eno jed, raje več manjših, pri čemer je juha vedno dobrodošla.


Med posameznimi jedmi naredite požirek vode (to ne pomeni, da morate spiti cel liter, ker to tudi ni dobro).

Če sami kuhate in hrano vmes pokušate, to sploh ni slabo. Seveda, če to pomeni, da vse skupaj ne pojeste za dve porciji.

In še en nasvet: meso spada med živila, ki se najpočasneje prebavljajo - 4 do 5 ur. To je tudi interval, ko morate jesti naslednji obrok, če želite čez dan enakomerno obremeniti organizem. Pri vegetarijancih je ta interval krajši in sicer 2 do 4 ure. Pazite le, da vmesno lakoto ne potešite s sadjem, ki ima veliko sladkorja (več o nevarnostih fruktoze preberite v članku Fruktoza in 12 bolezni, ki jih povzroča).