Kar nekaj raziskav je potrdilo, da proces fermentacije ustvari v živilih več zdravju koristnih sestavin. Celo niso redki primeri, ko je v vloženih živilih več koristnih snovi, kot v prvotni obliki (žalostni, vendar imajo sveža živila vedno manj hranljivih snovi).

Fermentirana hrana, kot so jogurt, kefir ali kislo zelje so priljubljena živila po celem svetu. Znanstveniki še vedno odkrivajo številne zdravstvene koristi, predvsem preventivne. Nemška raziskava PLOS Genetics je celo pokazala, da je v vseh teh živilih ključnega pomena celični receptor HCA3. Gre za preotein, ki nastane kot stranski produkt mlečnokislinskih bakterij in tvori D-fenilno kislino (D-PLA).

Fermentirana hrana tako preprečuje vnetja v črevesju, pomaga pri razgradnji hrane in deluje blagodejno na črevesno floro. HCA receptorju delujejo kot regulatorji funkcij imunskega sistema in so nujno potrebni pri celi vrsti presnovnih procesov. Poleg tega krepi imunski sistem, olajša prebavo, pomaga pri hujšanju, zmanjšuje tveganja za srčne bolezni, izboljša duševno zdravje ...

Ko kupujete fermentirane izdelke, pazite, da ne kupite izdelkov, ki imajo dodan sladkor, sol in maščobe.

Za konec še nasvet:

Domača vložena zelenjava je boljša predvsem zato, ker veste, kakšne sestavine ste uporabili, Sicer pa, kadar je le mogoče, sami izdelajte solatni jogurtov dresing in naj ne mine obrok brez jogurta, ali kefirja (idealno je, če pred obrokom naredite požirek ali dve kefirja).

Na te dodatke bodite pozorni vsaj v zimskih mesecih in zdravje vam bo hvaležno.