Če vas napade občutek lakote, potem se ji boste težko uprli. Lakota namreč povsem okupira možgane. Res jo je težko premagati. Veliko lažje je proti lakoti delovati preventivno. Tu je nekaj vzrokov za lakoto, ki jih lahko obvladujete. Ali pa vsaj poskrbite, da se ne ujamete v zanko.

Predstavljamo vam 7 manj poznanih vzrokov, ki tudi spodbujajo apetit.

1. Spanje
Konstantno lakoto lahko povzroči premalo spanja. Pomanjkanje spanja je povezana z visoko stopnjo hormona ghrelina, ki spodbuja željo po hrani tudi, če je telo ne potrebuje. Če ne spite dovolj, boste zagotovo pojedli več kalorij in ogljikovih hidratov, kot bi smeli.

2. Dan pred tem
Če se zbudite lačni, potem ste večer prej gotovo jedli kaj takega, kar vam je dvignilo nivo sladkorja v krvi. Ko zjutraj vstanete, možgani mislijo, da telo nima več hrane, pa zato postanete lačni. Zato pa je tako pomembno, da zvečer ne jeste sladkih stvari.

3. Zajtrk
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, zato bodite previdni, kaj jeste. Najbolje je, da zajtrk začnete s hrano bogato z beljakovinami in vlakninami, kar za več ur daje občutek sitosti. Vlaknine so tiste zaradi katerih vam popoldan ne bo treba jesti prigrizkov in sladic. Lahko si predstavljate, koliko kalorij lahko prihranite. Zajtrk naj ima 300 do 400 kalorij in je dovolj, da vas nasiti do kosila.

4. Hormonske motnje
V primeru pogostih in neznosnih občutkov lakote so za to lahko krivi tudi hormoni, še posebej motnje v delovanju ščitnice. V tem primeru se je bolje posvetovati z zdravnikom.

5. žeja
Da, tudi žeja je lahko vzrok za lakoto. V resnici se žeja pogosto kaže kot lakota, le mi tega ne razumemo. Zato vam bodo vsi nutricisti svetovali, da pol ure pred obrokom popijete kozarec vode, lahko celo pol litra vode, ki pa naj bo mlačna, ker boste tako dosegli večji učinek.

6. Dolgčas
Nevrotransmiter dopamin skrbi v telesu za motivacijo in stimulacijo. Če se možgani dolgočasijo, potem bodo kmalu začeli iskati hrano, da bi spodbudili proizvodnjo dopamina.

7. Stres
Bolj kot smo pod stresom, bolj smo lačni. Tako je bilo že v pradavnini in velja še danes, le da danes poznamo poleg fizičnega še psihični stres, ki je trdovratnejši in težko ozdravljiv. Ko smo pod stresom, nam srce hitreje bije, mišice so napete, energijske potrebe se povečajo in takrat večinoma iščemo hitro energijo. Torej sladkor in ogljikove hidrate. To pa redi.