Alkohol ubija možganske celice
Alkohol v resnici ubija celice, vse vrste celic, zato pa se tudi uporablja kot dezinfekcijsko sredstvo. Od tu tudi mit o tem, da alkohol ubija možganske celice. Vendar to velja samo za čisti alkohol, ki ne izbira celic. Verjetno bi pred možganskimi nastradale želodčne in črevesne.

Dejanski učinek alkohola, če je v zmernih količinah, je lahko celo zdravilen in ga mnogi zdravniki celo priporočajo. Kozarec, ali dva kvalitetnega vina na dan izboljšuje delovanje celotnega organizma. Leta 1993 so v ZDA naredili obsežno raziskavo in ugotovili, da je zdravje ljudi starejših od 65 let v 29 % boljše pri tistih, ki so zmerni pri pitju, kot pri tistih, ki pretiravajo, ali v celoti abstinirajo.

Sicer pa načeloma drži, da alkohol ubija možganske celice, vendar je ta vpliv zelo minimalen.

Vitamin C preprečuje prehlad
Vitamin C nas v resnici zelo malo ščiti pred prehladi in podobnimi obolenji. Neka ameriška raziskava v kateri je sodelovalo 11.000 ljudi in je trajala 20 let je pokazala, da je bilo število obolenj pri tistih, ki so dnevno dobivali 200 mg vitamina C, skoraj enako tistim, ki brez vitaminske podpore.

Do zmotnega mnenja o vitaminu C je prišlo leta 1930, ko je Linus Poling v knjigi Vitamin C in prehlad zapisal, da bi s se z dozo 1000 mg vitamina na dan lahko izognili prehladom. Upoštevajte, da je običajna dnevna doza med 60 in 100 mg, kar pomeni, da Poling predlaga nerealne doze brez učinka.

Danes vemo, da zbolimo tudi zaradi drugih dejstev: stresa (psihičnega, celičnega in tudi fizičnega - primer maratoncev, smučarjev tekačev, vojakov), izpostavljenosti neobičajnim vremenskim pogojem ... Ali ste vedeli, da je kar dve tretjini prehladov plod težav na delovnem mestu?

Sladkor povzroča hiperaktivnost otrok
To ne drži. Otroci čutijo potrebo po gibanju, preizkušanju, raziskovanju in sladkor pri tem ne igra nobene vloge. Testi celo kažejo, da sladkana voda najbolj pomiri otroka. Do zmotnega razmišljanja prihaja zato, ker sladkor povzroča odvisnost, kar pri otrocih povzroča željo po še in še več. In ravno zaradi te odvisnosti bi pri malčkih do 5 let morali zelo skrbno načrtovati količino zaužitega sladkorja. Nekateri svetujejo, da ne več, kot 5 kock na dan, kar je ob današnji poplavi sladkorjev vseh vrst, praktično nemogoče.

Coca-cola si ni izmislila Božička
Ko je sredi 30-tih let prejšnjega stoletja Šved Hadon Sanblom za Coca-colo narisal Božička, je samo sledil ljudskemu izročilu. Zgodbe o dobrem možu so stare več kot pol tisočletja in vsako ljudstvo ga je risalo po svoje. Sanblom je te predstave združil, posodobil in ustvaril serijo risb, ki so se v reklamah pojavljale naslednjih 30 let. Razlog: vojna in gospodarska kriza sta povzročila, da Coca-cola ni imela denarja, da bi lahko zagnala novo globalno marketinško kampanjo, pa je zato mož z belo brado in rdečim plaščem postal glavni zaščitni znak najbolje prodajane gazirane pijače na svetu.

In še ... Da so decembrski prazniki takšni, kot so, ima veliko zaslug tudi Hitler, ki je v vseh svojih deželah zaukazal obvezno okraševanje smrek. Če k temu dodamo začetek globalizacije, kar prodor Coca-cole vsekakor je, potem je druga svetovna vojna prinesla običaje, ki jih imamo za tradicionalne, pa niso. So le podpora potrošniški mrzlici.