Celo zdravniki sami priznavajo, da so odstopanja lahko takšna, da izmerjena temperatura premočno odstopa od pričakovanih vrednosti. Razlika je namreč lahko tudi do 20 % in to v eno ali drugo smer.

Dobro je poznati te točke in se jim izogniti.

Najprej ...

Po vsakem obroku je normalno in pravilno, da temperatura naraste. To pomeni, da vsaj eno uro po obroku si ne bi smeli meriti vročine. Pravzaprav, vsakič ko nekaj pojemo, temperatura v telesu naraste. Še posebej, če je ta hrana polna sladkorja (energije).

Zelo pomembna je tudi točka okrog četrte ure zjutraj. Takrat boste izmerili najnižjo temperaturo, ker telo ne prepozna potrebe, da bi moralo skrbeti za svojo delavno temperaturo. To je tudi čas, ko je celoten organizem v mirovanju in delujejo predvsem očiščevalne funkcije. Pri tem pazi te le, ker ima vsak organizem svojo najnižjo točko, temperature nikar ne merite med spanjem, ali pa takoj, ko ste se zbudili. Počakajte vsaj pol ure, da se organizem privadi na delovno temperaturo.

Čas spanja le lahko tudi popoldan!

In še čas, ko imamo najvišjo temperaturo (tudi, ko nismo bolni): to je okrog petih popoldan, ko je nivo kortizola v telesu najvišji. Gre za hormon stresa, ki dokazano vpliva tudi na temperaturo. Zelo pomembno je, da ta popoldanski termin preživite čim bolj mirno, nekateri celo priporočajo popoldanski počitek. Kortizol namreč ne vpliva samo na temperaturo, pač pa se lahko zgodi, da pošlje napačne ukaze, kar lahko trenutno zdravstveno stanje še poslabša.

V vsakem primeru je popoldanska točka lahko zelo kritična.

Čuvajte se.