Srčni utrip je odvisen od mnogih dejavnikov in ga je težko spraviti v ustaljene norme. Na splošno velja, da je pri otrocih višji, kot pri odraslih (kar dokazuje, da se utrip z leti vendarle spreminja - mnogi namreč dvomijo, da leta vplivajo na utrip srca), za normalnega v stanju popolne umiritve pa velja 60 do 100 utripov na sekundo.

S srčnim utripom pa je povezana še ena pomembna stvar: nižji kot je, več kondicije ima vaše telo. Pri aktivnih športnikih lahko utrip pade tudi pod 40 udarcev v minuti.

Na žalost pa je pri neaktivnih ljudeh stanje obratno in srce ves čas deluje pod večjo obremenitvijo, torej mora utripati večkrat na minuto (120 in več).

Si znate izmeriti utrip?

Merilnikov utripa, kadar smo pod obremenitvijo, je kar nekaj - od ur do elektronskih pripomočkov na športnih rekvizitov. Povsem drugače je merjenje utripa v mirovanju. Ni dovolj, da se za pol ure usedete, ker na utrip vpliva še cel kup drugih, psihičnih, dejavnikov. Najbolje je, da si utrip izmerite tako, ko se zbudite.

To naredite tako, da poskusite začutiti utrip v zapestju, ali na vratu. Izmerite število utripov v 10 sekundah, nato pa rezultat pomnožite s 6 in dobite število utripov v minuti.

Če želite natančnejši podatek, je potrebno meritev ponoviti vsaj še dvakrat z razmikom 5 minut.

Za konec pa še nasvet: pred vsako shujševalno dieto, fitnesom, ali načrtno rekreacijo (večerni, ali jutranji tek), si je dobro vsaj 3 dni prej vsako jutro zapisati utrip v mirovanju. S tem boste najbolje spremljali vaš napredek in vpliv vašega početja. Če se vam jutranji utrip znižuje, potem ste na pravi poti, drugače pa morate nekaj spremeniti.