Znano je, da ima porcija 200 gramov grisa z mlekom 120 kalorij in 50 % dnevnega vnosa ogljikovih hidratov. Računica se nikakor ne izide, kar sicer pomeni, da je gris zelo nevarno živilo, po drugi strani pa od njega lahko dobimo veliko zanimivih stvari.

Najpomembnejše je železo. Gris ima 4-krat več železa od moke. Gris je prav zaradi tega ključna sestavina, ki preprečuje slabokrvnost pri otrocih in tudi starejših ljudeh. V eni porciji grisa je 11 mg železa, priporočen dnevni vnos za ženske pa je 12 mg, za moške pa 15 mg. To pomeni, da telo samo z grisom zadovolji potrebo po železu in kisiku, ki ga železo dovaja celicam.

Gris je izjemno bogat tudi s kalcijem. Porcija grisa ima namreč 235 mg kalcija, kar je skoraj polovica potrebnega dnevnega vnosa. Gris za zajtrk krepi zobe, kosti, v starosti pa vlaži sklepe.

Med vitamini po količini izstopa celotna družina vitaminov B, manjka edino vitamin B12 (zakaj točno, še ni znano). Gris je vsaj po vitaminih B absolutni zmagovalec med vsemi živili.

Na žalost pa ima gris veliko ogljikovih hidratov (24 gramov) in beljakovin (4 grame). To pomeni, da z grisom ne smemo pretiravati, predvsem pa ga ne smemo jesti vsak dan. Maksimalna količina je porcija grisa vsak drugi dan.

Za konec pa dilema ...

Jasno je, da ima gris veliko ogljikovih hidratov in se mu je dobro ogniti. Po drugi strani pa vsebuje toliko koristnih elementov, da ga vsaj občasno ne bi smeli spregledati. Ker je to vendarle oblika pšenice, ima veliko glutena in ga ljudje, ki so občutljivi na gluten, sploh ne bi smeli jesti.

V vsakem primeru to pomeni, da bodite pri uživanju grisa previdni (to velja tudi za grisove cmoke). Če imate srečo, da vam grisovi proizvodi ne povzročajo težav, potem je to eno bolj koristih in bogatih zimskih živil.

Še to ... V nekaterih delih Slovenije pšenični zdrob imenujejo gris, drugod gres. Gre za lokalno izpeljanko iz nemške besede za pšenični zdrob Grieß (izgovori se gris).