Analize kažejo, da so jagode (še vedno) polne hranil, vlaknin, vitaminov B, C, K in E, folne kisline, kalija, železa, bakra, magnezija, fosforja, selena ... Čeprav vsebujejo veliko sladkorja, veljajo za živila z nizkim glikemičnim indeksom in ne vplivajo da dvig sladkorja v krvi. Razlog se namreč skriva v antioksidantih, ki jih je v jagodah tudi precej.

In prav kombinacija zdravih hranil in antioksidantov, razkriva pozitivne učinke jagod na kardiovaskularni sistem, pri čemer bistveno izstopa vitamin C, ki zavira oksidacijo slabega holesterola LDL (LDL napada tanke ovojnice arterij in povzroča vrsto težav z ožiljem, najnevarnejše pa so s tem povezane težave v možganih).

Na pozitivne učinke jagod lahko računate, če boste na dan pojedli vsaj 100 gramov jagod, to pa boste počeli redno vsaj 3 dni.

Flavonoidi v jagodah imajo izredne proti vnetne lastnosti in ščitijo organizem pred rakom. Dokazano je, da redno uživanje jagod preprečuje starostno degeneracijo rumene pege, tveganje za nastanek makularne degeneracije pa se zmanjša za 36 odstotkov. Čeprav znanstveniki ne vedo, katera je tista snov, ki ime tako pozitiven učinek, pa večino teh koristi nutricisti pripisujejo kombinaciji elagične kisline in antioksidantom.

Pomembno je vedeti še to, da večine pozitivnih učinkov jagod, ni mogoče opaziti, če jagode jeste občasno (jesti jih morate res vsak dan). Poleg tega predelane jagode (skoraj) nič ne prispevajo k boljšemu zdravju. Celo več: predelanim jagodam je bolje, da se ognete.