Tuna je v osnovi izredno zdrava, vsebuje ogromno esencialnih maščob in drugih mineralov, ki so zelo pomembni za trdno zdravje, na žalost pa postopek konzerviranja celotno sliko močno spremeni. Na slabše!

Tuna v pločevinki prinaša ogromno tveganj.

1. Visoka vsebnost živega srebra
Morske ribe pogosto vsebujejo velike količine živega srebra. Celo tako velike, da je to lahko človeku nevarno, še posebej, ker gre za metil živo srebro, ki povzroča resne zaplete na očeh, ledvicah in pljučih.

2. Intenzivnejši okus
Tuna v pločevinki ima izrazitejši, prijetnejši, okus, vendar se za tem skrivajo skriti ojačevalci okusov, začimbe in seveda enormne količine soli. Čeprav vemo, da je natrij nujno potreben pri celi vrsti organskih funkcij, a preveč natrija močno poveča tveganja za možgansko kap in tudi srčne napade.

3. 1% delfinov
Čeprav uradnih podatkov ni, pa ribiči pogosto povedo, da se v mreže tun pogosto ujamejo tudi delfini, ki spadajo med zaščitene vrste. Nekateri pravijo, da je v ekstremnih pogojih pogosto ujetih tudi do 1% delfinov. Po pravilih bi morali delfine vrniti v njihovo naravno okolje, ker pa je potreb po tunah vedno več, se v resnici to ne dogaja. Torej: če pogosto jeste konzervirane tune, je velika verjetnost, da ste vmes pojedli tudi kakega delfina.

4. Paraziti
Zelo pomemben razlog, zakaj se je dobro izogibati konzervirani tuni, se skriva v tunah samih. Po grobih ocenah je danes več kot tretjina rib okuženih z glivicami, mikroorganizmi in paraziti, ki so nevarni za ljudi. Pogosto se izkaže, da tuna v pločevinkah ni konzervirana, zato lahko veliko teh mikroorganizmov preživi. Najhuje pa je, da okužbe ali napada s takim parazitom sploh ne zaznamo. Težave se lahko razvijejo šele čez čas.

Kakorkoli ...

Govori se, da tune v tajskem morju precej onesnažene s težkimi kovinami in okužene s paraziti, tune iz Jadranskega morja pa ne (oziroma veliko manj). Zato pred nakupom sveže tune vedno preverite poreklo (običajno jih izdaja že cena), pri tudi v pločevinki pa boste morali verjeti proizvajalcu.