Rdeči delišes je sladek, sočen in z bistveno manj kisline, kot zlati, ki je celo slajši od rdečega, je prav tako sočen. Obe vrsti pa sta zelo mesnati. To pomeni, da sta najboljša za uživanje v surovem stanju.

A kljub vsemu ... Zlati delišes ima izrazito rumeno, če ni dovolj zrel tudi rumeno-zeleno barvo. Ta jabolka so prav zaradi kisline veliko bolj primerna za peko. Ker vsebujejo veliko sladkorja, lahko z njimi pečemo sladice z manj, ali celo nič sladkorja. Zlati delišes je idealen za jabolčne čežane, žele (rdeč je pri tem popolnoma neuporaben). Zelo dobro se poda z okusom cimeta. Pri zlatem delišes ni problem, če ga zamrznete.

Za zlati delišes velja dodati, da je vrsta nastala šele leta 1890 in to po naključju. Ameriški pridelovalec Anderson H. Mullins je vzredil prvo drevo in šele leta 1916 je Paul Stark začel s pravo proizvodnjo. Danes je zlati delišes najbolj razširjena vrsta na svetu.

Rdeča jabolka so drugačna. So manj primerna za peciva, ker med peko izgubijo skoraj ves okus. Če jih zamrznete, boste izgubili še moč velikega dela hranilnih snovi. Rdeča jabolka so dobra samo surova.

Če pa želite iz jabolk narediti odličen sok, potem je najbolje uporabiti obe vrsti skupaj. Le tako boste dobili uravnotežen in okusen jabolčni sok.

K temu pa na žalost moramo dodati eno neprijetno stvar. Industrija pridelave jabolk je namreč ena najbolj umazanih in strupenih na svetu. Tako so denimo morali decembra 2016 na Hrvaškem iz prodaje umakniti velike količine rdečih in zlatih jabolk kar nekaj pridelovalcev, ker so pri njih našli povišane koncentracije pesticidov. Znano je namreč, da so že minimalne količine pesticidov zelo rakotvorne in tudi drugače škodljive za zdravje.

Da bi se vsaj delno ognili pesticidom, bi morali vsako jabolko za vsaj 15 minut potopiti v kis (lahko tudi mešamo 1 dcl kisa z 1 litrom vode).

Za konec pa še dopolnilo k ljudskemu reku: eno surovo jabolko na dan odžene zdravnika vstran (seveda, če je jabolko neoporečno in brez pesticidov, kar pa boste danes težko našli).