Prvi so se oglasili raziskovalci iz Nove Zelandije, ki so naredili test ustekleničene vode, nato pa še vode iz vodovodne pike. Naj se proizvajalci še tako trudijo, a je vsaka šesta voda oporečna. Zaradi izpostavljenosti soncu se v plastenkah razvijejo škodljive bakterije, poleg tega tudi sam vpliv plastičnih mas šele odkrivamo in ni rečeno, da bo plastika, ki danes velja za varno, takšna tudi ostala čez nekaj let.

Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je voda v državah, kjer imajo pitno vodo iz vodovodnih pip, bistveno slabša, kot je bila pred desetimi in že skoraj alarmantno slabša, kot pred 20 in več leti. Danes ti parametri še niso alarmantni, a če se bodo trendi nadaljevali s tako hitrostjo, potem bo leta 2050 tudi Slovenija med državami, ko voda iz pipe ne bo več pitna.

Najčistejšo vodo na svetu danes pijejo v Švici. Voda prihaja neposredno iz švicarskih Alp in je po kakovosti primerljiva z našo mineralno vodo.

Na drugem mestu je Norveška, ki pa že ima posebne programe za varovanje podtalnice in drugih vodnih sistemov. Poleg tega so kazni za onesnaževalce pri njih izredno visoke.

Na presenetljivo tretje mesto se je uvrstil Luksemburg, vendar pri njih stanje nikakor ni rožnato. od 71 vodnih virov v državi, jih je za pridobivanje pitne vode primernih le 38, pa še v teh primerih morajo vodo čistiti z visoko-kvalitetnimi čistilnimi napravami po metodi ultra-filtracije.

Na četrtem mestu se je znašla Francija, kjer so vodne vire prepustili zasebnikom, ki na trgu kar tekmujejo, čigava voda bo bolj čista in z manj bakterijami. Brez filtriranja pri njih ne gre. Francija je že davno nazaj zakockala vse svoje vodne vire.

Avstrijci, ki so sicer pristali na 5. mestu, so poleg Švicarjem eni redkih na svetu, ki jim iz pip teče sveža izvirska voda ali voda iz podtalnice. Njihova voda je povsem naravna in izredno kakovostna.

Ko so v Braziliji za čas Olimpijskih iger želeli zagotoviti kvalitetno in čisto izvirsko vodo, so morali globoko v pragozd Amazonke in šele na globini 104 metrov so našli ustrezen vir žive vode. ko je bilo iger konec, so s črpanjem prenehali, ker je bilo predrago. A bolj kot ekonomika črpanja je naravovarstvenike zaskrbelo prav dejstvo, da se pitna voda več kot očitno umika iz površine in bo tudi zato postajala vse dražja, morda celo tako draga, da bo dostopna samo najbogatejšim.

Ali v Sloveniji pijemo čisto vodo?

Vse je odvisno od parametrov, ki jih spremljamo. Glede na direktivo EU 98/83/ES je bila leta 2010 voda v Sloveniji po kemijski strukturi znotraj predpisanih norm, pri mikrobiološki analizi pa smo za vodo iz majhnih sistemom pristali med šestimi državami, ki ne dosegajo 90 odstotkov skladnosti. Poleg Slovenije so v tej skupini še Danska, Grčija, Litva, Poljska in Romunija. Glede na to, da imamo v Sloveniji 899 takšnih virov vode pod predpisanimi vrednostmi, bi se morali bolj resno ukvarjati s to problematiko, odgovorni pa nam naj nehajo metati pesek v oči, češ, da pijemo kvalitetno vodo.